Tour 2025: v pričakovanju vstajenja Mateja Mohoriča
Osmerice vseh 23 ekip, ki bodo nastopile na Touru, še niso znane, a kot kaže, bomo na francoskih cestah letos spremljali le prekaljene slovenske borce. Med njimi bo ob kandidatih za najvišja mesta v skupnem seštevku Tadeju Pogačarju (UAE) in Primožu Rogliču (Red Bull Bora Hansgrohe) tudi Matej Mohorič (Bahrain Victorious), ki na »veliki pentlji« običajno blesti v lihih letih.
Le kako bi lahko pozabili izjemni in tudi zelo čustveni zmagi, ki si ju je nekdanji zlati maturant iz Podblice pri Kranju prikolesaril na Touru 2021? Prva v 7., najdaljši etapi 108. dirke po Franciji je bila nekaj posebnega. Mohorič jo je slavil le dober mesec po tem, ko se je na Giru pri padcu za trenutek dobesedno postavil na glavo. Njegov salto mortale bi lahko imel precej hujše posledice, a je na srečo utrpel le manjše poškodbe, tako da je Moho kmalu za tem dosegel enega od vrhuncev svoje bogate kariere.
In teh ni bilo malo, začenši z naslovoma svetovnega prvaka, najprej med mladinci leta 2012 v Valkenburgu, naslednje leto pa še med mlajšimi člani v Firencah. Mavrično majico si je predlani nadel še kot najboljši na makadamkarskem, gravel kolesu, vendar si kruh služi na asfaltu. Na njem je leta 2022 kot prvi Slovenec dobil spomenik, na katerem še ni uspelo zmagati Tadeju Pogačarju, Milano–Sanremo. Bil pa je tudi drugi Slovenec po Primožu Rogliču, ki je slavil etapne zmage na vseh treh tritedenskih dirkah. Pogačar se je temu klubu pridružil ob lanskem krstnem nastopu na Giru.
Zbirko je Mohorič, ki jo je leta 2017 začel na Vuelti in leta 2018 nadaljeval na Giru, dopolnil na Touru 2021, na katerem je dobil še 19. etapo. Po na francoskih cestah sušnem letu 2022 je kazalo, da bo takšen tudi Tour 2023, a Mohorič je izkoristil zadnjo priložnost. V fotofinišu je dobil 19. etapo in njegov intervju po zmagi še vedno velja za eno od najbolj čustvenih, iskrenih in verodostojnih izpovedi o življenju kolesarskih profesionalcev.
Uročena dirka po Flandriji
To se je zanj precej zapletlo lani. Sezono je začel udarno, z zmago v etapi dirke po Valencii, po kateri je samozavestno lovil vrhunski rezultat na dirki po Flandriji, ki pa jo je končal s padcem. Na videz nedolžna rana na komolcu je prinesla zaplete, ki so mu pokvarili domala vse načrte v letu 2024, v katerem je slavil zmago v vožnji na čas v DP v kronometru v Trebnjem.
Letošnji zmagoviti račun bi lahko odprl ta konec tedna na DP v Celju, kamor se njegova ekipa Bahrain Victorious podaja v najmočnejši slovenski zasedbi. Morda se bo tu začelo njegovo vstajenje po tudi ne najboljši prvi polovici letošnje sezone. Po nekoliko spremenjenih in bolj intenzivnih zimskih pripravah jo je začel dobro. Na dirki po Provansi je zasedel 2. mesto v eni od etap in tudi v končni razvrstitvi, v kateri ga je ugnal le letošnjo pomlad leteči Mads Pedersen (Lidl Trek).
Spet so sledile zdravstvene težave, zaradi katerih je izpustil dirko Strade Bianche, na severnih klasikah, ki so bile njegov prvi cilj, je nabiral predvsem odstope, najvišje pa je bil na dirki po Flandriji na 21. mestu.
Brez dirke po Sloveniji
Nastop na Touru bo tako bržkone ključen za uspešnost njegove sezone, v kateri mu ne manjka motivov za doseganje vrhunskih rezultatov. Eden je tudi dejstvo, da mu po koncu sezone poteče pogodba z ekipo Bahrain Victorious, ki ji je zvest od leta 2018.
Etapna zmaga na največji dirki na svetu bi bila dobro pogajalsko izhodišče v vsakem primeru, če bo še naprej del moštva, ki ga vodi Novomeščan Milan Eržen, ali če se bo pri 31 letih, ki jih bo dopolnil oktobra, lotil novega izziva pri drugem delodajalcu.
Njegova pot do vrhunca sezone je bila sicer drugačna, kot smo je vajeni pri njem. V zadnjih štirih sezonah je bila dirka po Sloveniji zanj vedno generalka pred Tourom. Letos je s svojo ekipo ubral zahtevnejšo pot na dirki po Švici, ki se je zaradi težavnosti običajno izognejo tisti, ki jih nato na dirki po Franciji čaka boj za rumeno majico.
Mohorič bo 5. julija v Lillu tako kot Roglič začel svoj sedmi Tour. Na francoskih cestah ga stežka kaj preseneti, upati pa je, da se bo nanje spet podal v vrhunski formi, ki mu bo omogočala, da se bo vpletal v srdite boje za pobege in posledično za kakšno etapno zmago. Prvi teden velike pentlje na severu Francije še najbolj spominja na skupek enodnevnih dirk, kakršne so mu pisane na kožo. A Mohoriča tokrat ne gre odpisati do konca, če bodo njegove noge dovolj močne. Letošnja trasa pobeg do zmage omogoča tudi v 20. in ne nazadnje še v 21. etapi, saj so paradi šampionov po Elizejskih poljanah dodali še po tri vzpone in spuste z Montmartra.
